Smo v zlati dobi

Kako, kje je pa obilje, mir, zadovoljstvo....?

Smo na poti in v času, ko se stvari veliko bolj hitro odvijajo, vse je bolj intenzivno, včasih je občutek, da ne bomo zmogli vsega... in to je zlata doba. To pomeni, da se vzorci, navade, karma, zamere mnogo hitreje ozaveščajo in izčiščujejo, kot so se še ne dolgo nazaj. Je zelo naporno na čase, ujamemo se v občutek, da ni izhoda in ne rešitve, izgubimo upanje, zaupanje...

Ampak mi to ZMOREMO. Mi smo si izbrali točno ta čas in prostor, da nas bo z zunanjimi dejavniki ( korona, denar, strah, zdravje, smrti bližnjih...) pritisnil točno tam na tisti skriti, odrinjeni in potlačeni delj sebe v podzavesti, ki je namenjen, da se ozavesti.

Žal smo naravnani na način, da nas mora fajn "stisnt" da smo pripravljeni narediti korak naprej ali nekaj spremeniti. In to so sedaj ti časi, in časi, ki prihajajo.

Četudi se dviguje strah - ne ga potlačiti nazaj v podzavest, poglej ga, sooči se z njim. Ne čakaj, da preide v paniko.

Vse kar nam pride na površje je z namenom, da se soočimo s tem.

V naslednjih mesecih se bomo generalno učili ZAUPANJA. Zunanje okoliščine nas bodo peljale skozi pot, katera nam bo nudila stran ZAUPANJA, SODELOVANJA IN POVEZOVANJA. Na tej poti bo potrebno veliko prepuščanja in plavanje s tokom.

Na drugi strani pa bo možnost UPORA, ZANIKANJA, STRAHU, TRPLJENJA.

Vedno je ravnovesje v življenju in odvisno koliko smo zreli, koliko zmoremo doumeti, videti in koliko milosti nam je podarjeno.

Vedno je vse prav. Prepustimo se toku, zavedajmo se lastne vrednosti in ljubezni ki jo nosimo v svojem srcu. Delimo jo in sodelujmo z drugimi, kajti to nas bo bogatilo in dajalo moč za prehod skozi "zlate" čase.